Brez vreče za točo nikamor več

Lansko pomlad sem si kupila nov avto. Težava drugega avta pri hiši je običajno ta, da je obsojen na parkiranje zunaj, saj garažo vedno zasede prvi, torej večji avtomobil, torej je vedno na milost in nemilost izpostavljen vremenu. Težava je seveda predvsem pri toči, ki lahko avtomobil tudi pošteno poškoduje.

Da bi bil moj novi (pravzaprav že nekoliko rabljeni avto) čim dlje lep in lepo ohranjen, sem se odločila za nakup vreče za točo, ki sem jo po ugodni ceni našla na spletni strani withcar.si, kjer sem sicer za svoj avto naročila tudi senčnike za okna – želela sem tipske senčnike, ki se jih od zunaj sploh ne opazi, saj sem imela na prejšnjem avtomobilu majhne senčnike z otroškimi motivi, zdaj pa sta otroka že tako velika, da jima je za risane junake vseeno in je lahko tudi moj avto končno videti nekoliko bolj »resno«.

Odločila sem se še ravno pravi čas, kajti ko so mi z withcar.si poslali vse naročeno, sem morala dejansko kar pohiteti in namestiti pokrivalo proti toči še isti dan – imela sem srečo, da sem se hitro znašla in obvladala namestitev vreče za točo skupaj s starejšo hčerjo, kajti moža prav tisti dan še ni bilo iz službe. Nosilci za smuči niso ovirali namestitve.

Pokrivalo sem v lanskem letu uporabila kar nekajkrat – dvakrat je toča zares padala, nekajkrat pa sem se odločila za namestitev vreče za točo ker so se na nebu nabrali črni oblaki in je bila toča napovedana, a nas je na srečo obšla. Naredila pa sem eno veliko napako: pokrivalo nisem shranjevala v prtljažniku avtomobila, temveč doma. Ker se s svojim avtom vozim bolj kot ne zgolj po domačem kraju, se mi je nekako zdelo, da lahko vedno pravi čas pridem domov. Pa se je izkazalo, da ni povsem tako.
Mlajšo hči sem peljala na plesni nastop v deset kilometrov oddaljen kraj, in ko sva prispeli, je bilo nebo videti že precej neprijetno. Hči sem pospremila v dvorano, kjer so imeli pred nastopom še generalko, nato pa sem šla hitro nazaj ven, da bi ugotovila, kaj se dogaja. Kazalo je res slabo in edino, kar sem lahko storila, je bilo to, da skušam avto s parkirišča ob dvorani preparkirati v podzemno garažo trgovine.

Uspelo mi je in avto je bil na varnem še pred prvo točo, vendar sem morala nato v garaži oziroma v bifeju ob trgovini vztrajati kar nekaj časa – kroglice toče so bile prevelike, da bi odpešačila nazaj do dvorane. Seveda sem bila precej nervozna, a na srečo je led kmalu zamenjal dež in tako sem lahko pravočasno prispela na nastop. Seveda pa sem se odločila, da v prihodnje ne bom več tako lahkomiselna in da brez vreče za točo ne grem več nikamor, zato sem jo še isti dan lepo spravila v prtljažnik avtomobila, da bo vedno pri roki.